Citati avtorja Ana Svetel

»Kaj naj povem o snežinkah, ki se vrtinčijo pred vrati?«

»Ko stojim na pragu in jih gledam, vsaka pade vame.«

»Ali v sodobni poeziji še obstaja lirski subjekt ali 'samo' še avtor?«

»Razumeti nazaj, živeti naprej.«

»Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja.«

»Rožiči pa – / ravno prav grenki, ravno prav redki, / kdor jih vzljubi, jih bo zmeraj iskal.«

»Ko je umrl moj dedek, / sem uzrla / ljubezen.«

»Situacija – med potjo na skupni cilj s štirimi neznanci deliti par kvadratnih metrov pločevine – že sama ustvarja materijo, ki hoče reagirati. Vsaj literarno, vsaj na polju zamišljanja.«

»V resnici prevozi zvečine niso tako zanimivi, le tu in tam se začrtajo nastavki nenavadnih srečanj in dialogov.«

»Horizont mogočega na prevozih mi je dobro znan, saj jih dokaj redno uporabljam zadnjih deset let, odkar sem se preselila v Ljubljano.«

»No, privoščila sem si en ekskurz v resničnost – v zgodbi #prevozi se pojavi resnična oseba, Aljoša Harlamov.«

»Mimogrede – lega, ki mi je med pripovednimi glasovi zelo blizu, je nekoliko starejši, zagrenjen tip, ki po malem sovraži vse, kar vidi.«

»Kako so se glasovi oblikovali? Pripovedovalci posameznih zgodb nimajo veliko skupnega, razen tega, da jih vse spoznamo na poti.«

»Ne le starši, ukvarjate se z več generacijami v družinah, kakor je v zgodbi z domom upokojencev, likom tete Čiča, ki deli premoženje …«

»V kognitivni zavesti Srednjeevropejcev je Balkan notranje razdeljen zaradi 'etničnih sovraštev', preveč čustven, iracionalen, skorumpiran in brezperspektiven, medtem ko je Sever korekten, zadržan, demokratičen, socialno urejen in poln dobrih obetov.«